Sanjam novo Zemljo
Mesta so zadihala, med razredčenimi hišami se razraščajo drevje, vrtovi, njive. Gozd smo spustili nazaj medse.
Vojne so prenehale, nekega oblačnega dne, ko so si ljudje pogledali v oči in tam uzrli sočloveka.
Politiki in ostali ljudje na pozicijah so se od enkrat zavedli svoje odgovornosti in slepote. Nekaj jih je od strahu zbežalo, nekaj na mestu umrlo, nekaj zbolelo, pogumni so ostali in popravljajo lastne napake, prišli so novi, sveži, naši prijatelji, ki jim je toliko mar, da prevzamejo breme odgovornosti tistega, ki usmerja nase.
Ženske mame smo spoštovane in oskrbovane, da lahko skrbimo za može in otroke. Vsi smo tudi vrtnarji in kmetje, cenjeni smo. Vsi ustvarjamo in se učimo različnih umetnosti in obrti, cenjeni smo. Imamo svoj košček Zemlje, ki nas ljubi in skrbi za nas in ki ga ljubimo in skrbimo zanj. Naše notranje bogastvo se zrcali v materialnem fizičnem bogastvu.
Vode so spet čiste. Nebo je modro. Zemlja vlažna in plodna. Monokulturna polja zdaj prerašča gozdna njiva, ki daje še več. Zemlja je srečna in mi z njo. Ljubimo se, vse se bohoti in vsega je dovolj. Nismo lačni, a nismo več požrešni.
Z živalmi smo sklenili premirje in si zopet pomagamo. Poslušamo rastline, bakterije, gobe. Medicina in znanost je priznala svoje napake in se ljubi z šamanstvom, zdravilstvom in vero. Rojevajo se čudeži. Ljudje žarimo, vsak v svojih barvah in nošah ljubezni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar